Komunikacija je bistveni sestavni del našega vsakdanjega življenja, saj smo ljudje že v osnovi družabna bitja, komunikacija v tujem jeziku pa nam lahko predstavlja poseben izziv. Prostovoljke za konverzacijo so vsak teden delile pozitivne zgodbe s srečanj z ženskami, ki se učijo slovenskega jezika preko druženja. Naše prostovoljke so v prostovoljsko delo vključene na različne načine.
Nekatere prostovoljke kot velike ljubiteljice narave izkoristijo vsako možnost, da učno okolje postane narava. Svoj čas, namenjen učni prostovoljski pomoči ženskam, včasih namenijo za lep sprehod v naravi ali po mestu. Na ta način nudijo podporo tudi pri spoznavanju okolja, v katerem živijo. Prostovoljka Vesna se druži z Natalijo, ki se je v Škofjo Loko iz Ukrajine priselila marca lani, kmalu po začetku vojne: »Do sedaj sva se z Natalijo srečali že štirikrat v Škofji Loki in nazadnje v Medvodah. V času srečanja v Medvodah sem ji razkazala knjižnico, občino in tržnico, sprehodili sva se do sotočja Save in Sore. Ker nisva našli prevoda besede sotočje, sem ji ga kar narisala. Ob najinih srečanjih se pogovarjava o vsakdanjih stvareh, kako je preživela teden, odgovorim na morebitna vprašanja, ki si jih je zapisala, ali prekontroliram domačo nalogo, ki jo je dobila na tečaju slovenščine, in ena ura hitro mine.«
Marjeta se s Svetlano, Marijo, Galino in Svetlano večkrat odpravi kar na izlet: »Prejšnji teden smo obiskale Radovljico, si ogledale muzej lectarstva, baročno dvorano v graščini, se sprehodile do razgledne točke s pogledom na reko Savo in zaključile izlet v kavarni. Radovljica je bila vsem všeč. Včerajšnje srečanje na uri slovenščine je potekalo kot vedno zanimivo in vedro. Uspele smo se zabavati z besedami in tvorbo stavkov. Nadgrajujemo in širimo že poznane teme. Po eni uri v knjižnici sem včeraj predlagala sprehod v kanjonu Kokre. Vadile in spoznavale smo nove besede. Bilo je sončno in v naravi se fantastično učiš.«
Včasih pa se jezika najlažje učimo skozi sprehod po mestu, pri urejanju različnih opravil ali pa tudi s pomočjo dobre knjige ter nekoga, ki nam lahko na enostaven način kaj razloži. »Z Lidijo sva bili v trgovini, kjer sva usvajali nove besede za artikle v trgovini, utrjevali sva slovenske številke in konverzacijo s prodajalkami. Velikokrat sva se pogovarjali o stvareh, ki jih je Lidija slišala in jih ni razumela, ali pa sva njena vprašanja v odgovorih razširili,« je svojo izkušnjo sodelovanja z Lidijo opisala Janja.
Bojana in Irina se slovenščine učita kar z dopisovanjem po elektronski pošti, Nataša in Vita pa sta svoj najljubši prostor za učenje našli v knjižici: »Z gospo Vito sva se dobili v prostoru mladinske knjižnice. Izrazila je željo, da bi brala, jaz pa bi korigirala njeno izgovorjavo, naglaševanje. Obenem bi preverjala razumevanje prebranega besedila. Izbrali sva revijo Mama, prebrali nekaj teksta in nekaj receptov. Zapisala si je tudi besede, ki jim bo doma za pravilno razumevanje poiskala ustrezen natančen prevod. Kot se je izrazila, je z najinim srečanjem zelo zadovoljna, ji vsekakor koristi.«
Srečanje prostovoljk in udeleženk programov za priseljenke za Zavodu tri / foto arhiv Zavoda Tri
